Zimske radosti

Zadnjih nekaj let se odpravljamo na smučanje v Francijo. Takšno potovanje ima tako kot vsako drugo, prednosti in slabosti. Smučišča so po večini zelo prostrana in imajo veliko prog, cena pa je zelo ugodna. Hkrati pa moraš vzeti v zakup slabše bivalne pogoje, kot so manjši in če omilimo, ne preveč luksuzno opremljeni apartmaji. Proge so precej slabo zaščitene in če nisi pazljiv lahko hitro zaideš z nje ali pa celo zdrviš v prepad. Zaradi tega se držimo smučanja ob lepih ter sončnih dneh, če pa naletimo na meglo ali snežni metež pa se raje družimo s prijatelji in odigramo kakšno družabno igro, kot je Enka, Activity ali no name igrica, ki jo imamo že od otroštva in je precej podobna Človek ne jezi se. Z malčki pa tudi rišemo.

Omeniti moram seveda tudi dolgo pot. Takšno potovanje odsvetujem tistim, ki imate nemirne noge ali težko sedite. Pot po navadi traja približno 10 ur, z ustavljanjem pa 12. Če pa vam vožnja ne predstavlja problema in se vam zdijo cene smučanja v okolici absolutno predrage, pa je to odlična rešitev.

Letos smo se kot skoraj vsako leto odločili, da želimo v kraj, kjer še nismo bili. Čeprav je Orcieres Merlette zelo oddaljen od meje Francije smo se za smučišče odločili, ker je manjše in odlično za otroke in učenje smučanja. Na smučišču pa imajo tudi najdaljši zipline v Evropi, ki meri skoraj 2km, dosežeš pa lahko hitrost tudi do 140km/h! Noro, kajne?

Od doma smo odrinili že sredi noči in pot je minila brez težav. Za daljši postanek smo si izbrali trgovino Decathlon v Milanu, kjer smo nakupili še zadnje manjkajoče kose smučarske opreme in se hkrati naključno srečali s prijatelji, s katerimi smo odhajali sicer na iste počitnice, vendar smo potovali posebej. Garmin nas je pripeljal brez “preračunavanja” do cilja, kar je prava redkost. Edini zaplet se je pojavil, ko smo bili že končno pri cilju pa še vedno ni bilo niti sledu o snegu. Okolica je spominjala bolj na tople kraje, kot pa na smučarsko vasico, saj je bilo 24C in brez oblačka. Bolj smo se bližali, bolj smo stiskali pesti naj bo do cilja še nekaj kilometrov, saj nihče ne želi smučati po travi :)

In bilo je tako. Skorajda. Zasnežena je bila le tretjina prog, okolica pa popolnoma gola. V vseh teh letih še nismo naleteli na kaj takšnega. Ker pa nas je bilo več kot 30 in dobra družba, se nismo obremenjevali ampak smo se prilagodili razmeram. Kot vedno smo se imeli super, tudi tistih nekaj prog smo do konca izkoristili. Na zgornjem delu smučišča je celo izgledalo zelo zimsko.

Vmes je dvakrat zapadlo nekaj snega, ravno za vzorec. Prava pošiljka je prišla šele, ko smo odhajali. Kakopak.

Teden je bil poln smeha in adrenalina, žal pa nam je letos sneg malce zagodel. Vseeno smo se nasmučali in zabavali. Drugo leto pa zopet izberemo en drug kraj. Že Googlamo ;)

Hehe, moram pa pokazati še eno zabavno fotko, za katero je na smučanju zopet poskrbel najin očka (faca)! PS: Prašek za pomivanje posode :D

Pozdravček,

Kaja