Nepozabno obupen dopust

Zgodaj zjutraj smo imeli namen štartat. Budim Timona, on čist vroč. Vročina 38, boleče grlo in bolečine v telesu. Neee, spet bo bronhiolitis!
Sem mu dala Calpol in je bilo hitro bolje. Pa smo šli. Na morju mu bo bolje, tko pravjo.

No, je trajalo kar nekaj dni, vmes je bil čisto bogi ampak ok, se je pozdravil z izjemo smrkanja, ki je pri tamalih itak stalnica.

Nato se je nalezel še mož in obležal. Tiste dni sem bila sama s tamalima. Erik ima sedaj 16 mesecev in je tako živahen, da se mi včasih kar meša zraven. Povsod pleza, kriči in grize, povsod ga je dost in zelo rad odtava. Tko da ga morš met res skos pred očmi. Medtem, ko tudi Timon s svojimi štirimi leti samo išče, kje bo kaj ušpičil.

Kljub bolezni je vmes, ko je bil brez vročine, ves čas Eriku nekaj pulil iz rok in sem ves čas poslušala le vreščanje. V glavnem, meni se je kar mešalo.
Pa tko lepo bi se lahko imel!


Na fotki: pogled na morje iz centra Primoštena

En dan je celo lizal neo angin in se je začel dušiti. Mož ga je butnil po hrbtu, mali pa je začel bruhat in hvala bogu, se je vse srečno končalo.
Ampak prestrašil nas je pa noro!

No, preživela sem, Erik je vmes pokasiral le lažji prehlad, možu se je bolezen po enem tednu končno izboljšala.

Smo mislili, zdej pa bo! No, ni blo.

Timon se je eno jutro po tem, ko je bil že par dni brez vročine, prebudil s 40 vročine. Bil je vrel in nič ni bilo od njega. Po Calpolu se je vročina malenkost znižala in kmalu spet narasla na 40,5. Odpeljali smo ga v lokalno ambulanto v bližini, kjer so mu predpisali antibiotik.

Potem se je hvala bogu stanje končno izboljšalo. Izgledalo je, kot da bomo teh nekaj dni, lahko končno malo uživali.

Pa seveda ni bilo ravno tako. Erik se je že naslednje jutro nekaj zviral in je padel iz vozička na rob škarpe in si razbil obraz. Krvi je bilo ogromno in sva najprej težko definirala, v kakšnem stanju je.

Ampak naš fant je imel srečo v nesreči in je odnesel le s porajsano kožo od nosu do brade in s preklano ustnico po notranji strani ust.

Ker je bil v zadnjih tednih to že njegov četrti podoben padec, smo se že nekako navadili, kdaj zagnati paniko in kdaj ne. Sicer je bil čisto zatečen in je zgledal res bogi ampak hvala bogu ni bilo nič resnejšega.

Končno pa je prišel dan, ki smo ga zares lahko izkoristili na plaži. Smo šli kar zgodaj, preden se spet kaj zgodi. Matr je blo fajn. Mami si je clo Mojito privoščila. In to ne enega ampak dva!


Na fotki: prekrasen pogled iz vasice Zečevo, kjer smo bivali - malo naprej od Primoštena

Pa je prišel zadnji dan. Mislila sem, da bomo tudi zadnji dan še lahko uživala ampak saj veste, da pri nas ne gre tako, a ne?

Zbolela sem. In tako smo obupali nad našim dopustom. Smo spokali kufre in se pobrali domov.

Dalmacija, morda se vidimo še kdaj, ampak kmalu sigurno ne!